V primerjavi z neodvisnim načinom razvlaževanja ima način hlajenja kot osnovna funkcija klimatske naprave nižje zahteve glede zasnove konstrukcije in načina krmiljenja ter je poceni. Vendar pa uporaba te metode za doseganje namena razvlaževanja neizogibno povzroči padec temperature v prostoru. To ni praktično in porablja energijo, ko temperatura ni visoka. Pravzaprav je funkcija razvlaževanja v načinu hlajenja le stranski produkt in ne poveča stroškov klimatske naprave. Neodvisno razvlaževanje uporablja električno ogrevanje ali izmenjavo toplote za ogrevanje zraka na izhodu. Krmiljenje bo bolj zapleteno in stroški zasnove so relativno visoki, vendar bo ta temperaturna kompenzacija povzročila relativno majhna nihanja temperature v prostoru, kar je primerno za uporabo, ko temperatura ni visoka, vendar je vlažnost previsoka.
Klimatska naprava deluje v teh dveh neodvisnih načinih razvlaževanja. Njen hladilni sistem je v visoko učinkovitem stanju delovanja. Delovni pogoji uparjalnika in kondenzatorja so bolj razumni. Način delovanja razvlažilnika z visokim razmerjem energetske učinkovitosti je hlajenje notranjosti naprave in odstranjevanje zraka. Analiza vode kaže, da se bo temperatura prostora nekoliko dvignila, vendar temperaturna razlika ni očitna. Primernejši je za vlažna obdobja, razen poletja, poraba električne energije pa je relativno nizka. Vendar pa se pri razvlažilnikih, ko je temperatura okolice nižja od 15 °C, kapljice vode na površini uparjalnika zamrznejo, kar oslabi učinek razvlaževanja. Če temperatura okolice preseže 40 ℃, se tlak v sistemu poveča in preobremeni kompresor. V tem primeru mora zaščita pred preobremenitvijo prekiniti tokokrog, sicer se bo motor kompresorja poškodoval. Zato je najboljše temperaturno območje razvlažilnika 15 ℃~40 ℃.
